Vinko iz kartonaže
Po koncu protokola so Busha, ko je obiskal Slovenijo, vprašali, če ima še kakšno posebno željo pa je rekel, da bi zelo rad videl Vinka iz Logatca. Tudi Putin je imel enako željo ob obisku Slovenije in je želel pozdraviti Vinka iz Logatca. Počasi se je direktorju KLI Logatca, kjer je bil Vinko zaposlen v obratu kartonaže, vse skupaj zdelo že malo preveč, in ga je poklical v pisarno. Šef: “Ja Vinko, kako to, da te Bush in Putin poznata?” Vinko:” Ah, to ni nič takega! Dosti potujem, pa srečujem ljudi…” Šef: “Pa dobro, ampak stavim, da papeža ne poznaš osebno.” Vinko: “Ah, kaj da ne! Seveda ga poznam.” Šef: “Tega pa ne verjamem. To boš dokazal.” In je šel KLI Logatec na sindikalni izlet v Vatikan. Komaj je Vinko stopil iz avtobusa, že je od daleč slišal papeža vpiti: “Oooo, Vinko, kje si! Dolgo te nisem videl!” Vinko je pohitel do papeža in prav prisrčno sta se objela in trepljala po ramenih. Naenkrat nastane pri avtobusu panika in Vinko takoj pohiti nazaj. Na tleh leži njegov šef, ki je omedlel. Ko se po nekaj trenutkih spet zave, ga Vinko zaskrbljen vpraša, kaj se je zgodilo. Šef: “Veš kaj, Vinko, vse sem prenesel. In to, da poznaš Busha, in da poznaš Putina. Tudi za papeža ti zdaj verjamem, ampak ko je pa Japonček zraven mene rekel “Kdo je tisti z belo kapco poleg Vinkota?”, je bilo pa preveč.